lit slovar
Abandon
Oblika premoženjskega zavarovanja, pri katerem zavarovalnica ob zavarovalnem primeru prevzame ostanke poškodovane stvari, zavarovancu pa izplača polno vrednost le-te. Tovrstno zavarovanje je pogosto mogoče zaslediti pri zavarovanju ladij in tudi ostalih prevoznih sredstev.
Adhezijski način (sklepanja pogodbe)
Način, skladno s katerim se pogodbe sklepajo po vnaprej določeni in pripravljeni vsebini in pogojih, ki jih pripravi ena od strank, druga pa jih lahko samo sprejme ali zavrne, ne more pa jih spreminjati. Ob tem je predvsem pomembno, da so ti pogoji sestavni del sklenjene pogodbe. Ta način predstavlja tipični način sklepanja zavarovalne pogodbe, kjer obliko in določila pogodbe vnaprej pripravi zavarovalnica.
Administrativni stroški (gama stroški) življenjskih zavarovanj
Pri življenjskih zavarovanjih skupina stroškov, ki nastajajo zavarovalnici med trajanjem zavarovanja. Tipični stroški iz te skupine so na primer stroški korespondence, spreminjanja pogodb, pripisovanja dobičkov zavarovalcem, pozavarovanja, stroški reševanja in izplačevanja škod, priprave poročil, stroški zaposlenih v administraciji.
Agencija za zavarovalni nadzor
Pravna oseba, ki je po zakonu o zavarovalništvu zadolžena za izvajanje nadzora nad delovanjem zavarovalnic, zavarovalno-zastopniških družb, zavarovalno-posredniških družb, nad zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi posredniki. Agencija je pristojna tudi za nadzor nad pravnimi osebami, povezanimi z zavarovalnico, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem zavarovalnic, in za dodaten nadzor nad zavarovalnico v zavarovalniški skupini ter zavarovalnim in mešanim zavarovalnim holdingom.
Agent (zavarovalni)
Glej zavarovalni zastopnik.
AK
Avtomobilski kasko; zavarovanje avtomobilskega kaska.
Aktivni pozavarovalni posel
Dejavnost pozavarovalnice, da od drugih zavarovalnic in pozavarovalnic prevzema nase tisti del rizika, ki presega njihove samopridržaje. Glej tudi cesija in retrocesija.
Aktivno pozavarovanje
Sklenjen aktivni pozavarovalni posel.
Aktuar
Zavarovalno-tehnični strokovnjak, ki s pomočjo aktuarske matematike ocenjuje, vrednoti in nadzira tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena zaradi sklepanja zavarovanj. V okviru tega na primer organizira, izvaja in nadzira sestavljanje zavarovalno-tehničnih podlag, vključno z izračunom zavarovalnih premij, ocenjuje potrebno oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, napoveduje prihodnje denarne tokove ipd.
Aktuarska matematika
Znanstvena disciplina, ki v zavarovalništvu s pomočjo verjetnostnega računa, statistike, finančne matematike, stohastičnih modelov in drugih orodij vrednoti vrednost prevzetih rizikov ter tako določa ceno zavarovanj, višino potrebnih zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice.
Aktuarski kodeks
Zbirka strokovnih poklicnih načel, ki naj bi jih aktuar pri svojem delu spoštoval.
Aktuarski kontrolni ciklus
Popis ciklično povezanih aktivnosti, v katerih sodeluje aktuar pri nadzoru in upravljanju s poslovnimi tveganji.
Aktuarsko poročilo
Poročilo pooblaščenega aktuarja, ki ga slednji pripravi ob zaključku poslovnega leta in v njem razkrije (najmanj) s podzakonskim aktom predpisane informacije o poslovanju zavarovalnice (oziroma pozavarovalnice). Med najpomembnejšimi so na primer višina vseh oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij, način njihovega oblikovanja, višina kritnega premoženja in kritnih skladov.
Aleatorna pogodba
Vrsta pogodbe, po kateri obveznosti niso vnaprej znane, ampak so odvisne od številnih tveganih dejavnikov. Po vsebini spadajo zavarovalne pogodbe med aleatorne pogodbe.
Alfa dodatek, alfa strošek
Glej strošek pridobivanja zavarovanj.
All risks
Zavarovanje pred vsemi nevarnostmi. Gre za način sklenitve zavarovanja, kjer je predmet zavarovanja zavarovan pred vsemi nevarnostmi, ki niso eksplicitno navedene kot izključitve obveznosti zavarovalnice.
Drugi možni način je naštetje nevarnosti, ki jih zavarovanje krije (glej named perils).
Amortizacija
Postopek zmanjševanja ekonomske vrednosti (materialnih in nematerialnih) sredstev zaradi uporabe, obrabe in zastarelosti. Z računovodskega vidika pa je zmanjševanje vrednosti sredstva zaradi časovnega razporejanja stroškov naložbe v času predvidene uporabe. Amortizacija je za zavarovanje pomembna, saj z njo ugotavljamo vrednost zavarovanega predmeta pri premoženjskih zavarovanjih.
AN
Avtomobilska nezgoda; nezgodno zavarovanje voznika in potnikov.
Aneks
Pisni dodatek h kakršnikoli pogodbi in je kot priloga njen sestavni del. Z aneksom se običajno podrobneje uredijo pogodbene obveznosti.
Anormalni riziko
Glej povečani riziko.
Antidatiranje
Vnos oziroma deklariranje datuma začetka zavarovanja oziroma datuma sklenitve zavarovanja na zavarovalni polici pred dejanskim datumom resnične sklenitve zavarovanja. Tovrstno dejanje je nepravilno, saj lahko povzroči prijavo škodnih zahtevkov, ki so se zgodili še pred dejansko sklenitvijo zavarovanja.
Antiselekcija
Imenovana tudi predpogodbeni oportunizem. O antiselekciji govorimo, kadar zavarovanec namerno zamolči pomembna dejstva, ki bi vplivala na odločitev zavarovalnice o pogojih za sprejem rizika v zavarovanje. S pojmom antiselekcija razumemo tudi dejstvo, da v zavarovanje raje vstopajo zavarovanci, ki ocenjujejo, da so bolj izpostavljeni nevarnostim, kot pa zavarovanci, ki ocenjujejo, da nevarnostim niso izpostavljeni. Zaradi tega bo v primerih, ko imajo zavarovanci možnost izbirati, zavarovanje izbral bolj izpostavljeni del populacije, prevzeto tveganje takega zavarovanega portfelja pa bo večje od (pričakovanega) povprečnega celotne populacije.
AO
Avtomobilska odgovornost; zavarovanje avtomobilske odgovornosti
AO plus
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb
Arbitraža
Ena izmed oblik zunajsodnega reševanja vsebinskih sporov, tudi zavarovalnih in odškodninskih sporov. Bistvo arbitraže je, da je spor na podlagi sporazuma strank zaupan tretji osebi, praviloma arbitražnemu forumu. Poleg tega ima odločitev arbitraže praviloma učinek pravnomočne sodbe.
Asignacija (nakazilo)
Z asignacijo pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu to izpolnitev sprejme.
Asistenčni primer
Zavarovalni primer pri zavarovanju pomoči. Posebnost tovrstnih zavarovalnih primerov je, da zavarovalnica upravičencu ne povrne škode v denarnem znesku, ampak mu nudi pomoč, asistenco, v naravi.
Asistenčno zavarovanje
Glej zavarovanje pomoči.
Avtomobilska odgovornost
Glej zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Avtorska pogodba
Pogodba za izvedbo avtorskega dela s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Kot avtorsko delo se štejejo zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, predavanja;
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
- koreografska in pantomimska dela;
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdiovizualna dela;
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
- kartografska dela;
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Bančno zavarovalništvo
Sodelovanje bank in zavarovalnic pri trženju njunih storitev. Najpogostejša oblika tovrstnega sodelovanja je, da banka na svojih bančnih okencih svojim strankam nudi možnost sklenitve zavarovanja oziroma da v neko svojo storitev vključi tudi zavarovanje komitenta. V sloveniji sme banka v procesu prodaje zavarovanj sodelovati izključno kot zavarovalni posrednik in ne kot zavarovalni zastopnik.
Beneficiar
Upravičenec pri pogodbah v korist tretjega. Pri zavarovalnih pogodbah pogodbe v korist tretjega praviloma zasledimo pri življenjskih zavarovanjih.
Bilanca stanja
Temeljni računovodski izkaz, v katerem je predstavljeno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v določenem trenutku.
Biro zelene karte
Organ, ki je v Sloveniji organiziran v okviru slovenskega zavarovalnega združenja. Opravlja posle, predvidene z mednarodnimi sporazumi o zavarovanju uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti. Prvenstvena naloga vseh nacionalnih birojev zelene karte je zašita oškodovanca v prometnih nesrečah, ki jih povzročijo vozila s tujo registrsko tablico.
Bonus-malus
Vnaprej določeni sistem znižanja (bonus) ali zvišanja (malus) osnovne premije zavarovalcu glede na izplačane odškodnine ali zavarovalnine v določenem preteklem časovnem obdobju.
Bordero
Popis oziroma izkaz vseh rizikov, ki jih zavarovalnica preda v pozavarovanje, in vseh škod na teh rizikih. Za popis rizikov se pogosto uporablja izraz premij. Ta vsebuje pomembne podatke o vsakem posamičnem pozavarovanem riziku. Škod pa vsebuje pomembne podatke o vsaki posamezni škodi, ki je nastala na pozavarovanem riziku.
Broker
Glej posrednik.
Brokeraža
Tudi posredniška provizija, provizija za posredovanje. Plačilo posredniku za opravljeno storitev posredovanja.
Bruto metoda (za oblikovanje matematičnih rezervacij)
Metoda za oblikovanje matematičnih rezervacij, ki pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalnice upošteva vse obveznosti iz zavarovalne pogodbe in vse stroške zavarovalnice, pri vrednotenju obveznosti zavarovalca pa s pogodbo dogovorjeno bruto premijo.
Bruto premija
Glej kosmata premija.
Captive
Glej lastna zavarovalnica.
CAR
Contractor’s all risk policy; gradbeno zavarovanje.
Zavarovanje izvajalcev za vsa tveganja (CAR) je nestandardna zavarovalna polica, ki zagotavlja kritje premoženjske škode in zahtevkov zanjo ali za škodo tretje osebe, ki sta glavni vrsti tveganj pri gradbenih projektih. Premoženjska škoda lahko vključuje nepravilno gradnjo konstrukcij, škodo, ki se zgodi med obnovo, in škodo na začasnih delih, postavljenih na kraju samem. Med delom na gradbišču se lahko poškodujejo tudi tretje osebe, vključno s podizvajalci. Zavarovanje CAR ne le pokriva s tem povezana tveganja, ampak tudi povezuje ti dve vrsti tveganj v skupno politiko, ki je namenjena pokrivanju vrzeli med izjemami, ki bi sicer obstajale ob uporabi ločenih polic. Zavarovanje CAR je običajno pri gradbenih projektih, kot so zgradbe, rezervoarji za vodo, čistilnice odplak, prevozi in letališča. (Vir: https://www.investopedia.com/terms/c/contractors-all-risks-car-insurance.asp)
CAT XL pozavarovanje
Neproporcionalni način pozavarovanja, namenjen zaščiti zavarovalnice pred obsežnimi nesrečami ali katastrofami (catastrophic event). Za te je značilno, da povzročijo zelo veliko manjših škod, ki pa skupaj predstavljajo zelo veliko obveznost zavarovalnice. Pri tovrstnem zavarovanju je posebnost definicija nastalega škodnega dogodka, saj se pod en škodni dogodek štejejo vse naravne nesreče, ki se zgodijo v dogovorjenem časovnem intervalu (najpogosteje je to 72 ur).
Cedent
Pogodbena stranka pozavarovalne pogodbe, ki del svojih prevzetih rizikov predaja v pozavarovanje. Praviloma je to zavarovalnica. Če namreč svoje prevzete rizike v pozavarovanje predaja pozavarovalnica, tovrstnemu poslu rečemo retrocesija, pozavarovalnici, ki predaja rizike, pa retro. Druga stranka, ki torej prevzema rizike v pozavarovanje, se imenuje cesionar (če prevzema rizik od zavarovalnice) oziroma retrocesionar (če prevzema riziko od pozavarovalnice).
Celostni predračun podjetja
Končni izid predračunavanja, ki je potem, ko ga sprejme ustrezen vodstveni organ podjetja, obravnavan kot izid odločevalske ravni v podjetju. Sestoji izpredračuna poslovanja infinančnega predračuna.
Cenilni stroški (v zavarovalnici)
Zunanji in notranji stroški, ki jih ima zavarovalnica pri ocenjevanju upravičenosti in zneskov zahtevkov za zavarovalne oziroma škodne primere, skupaj s sodnimi stroški in stroški izvedencev.
Certifikat o sklenjenem zavarovanju
Dokument, ki je v rabi predvsem v mednarodnem poslovanju, ko je treba včasih ob sklenjeni zavarovalni polici pokazati tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju. Certifikat se izdaja tudi v primerih, ko zaradi tehničnih preprek polica ne more biti izdana (npr. Zavarovalna pogodba o odprtem pokritju).
Cesija
Odstop terjatve (na primer do zavarovalne premije), kjer prejšnji upnik (cedent) prenese terjatev do svojega dolžnika (cesusa) novemu upniku (cesionarju), v praksi največkrat z namenom, da s tem zapre svoj dolg do novega upnika.
Cesionar
Pogodbena stranka pozavarovalne pogodbe, ki prevzema rizike v pozavarovanje od cedenta.
Cover note
Dokument, ki ga izda zavarovalni posrednik (ali pozavarovalni posrednik) na podlagi podatkov iz slipa. Z njim obvesti zavarovanca (pri posredovanju sozavarovanja in pozavarovanja pa zavarovalnico) o sklenjenem zavarovanju (oziroma sozavarovanju, pozavarovanju), pogojih tega zavarovanja (sozavarovanja, pozavarovanja) ter deležih posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic. Po vsebini je identičen slipu in je namenjen pisni potrditvi pogojev iz slipa ter potrditvi kritja navedenega rizika.
Čakalna doba
Pri življenjskih zavarovanjih gre za obdobje po sklenitvi zavarovalne pogodbe, v katerem zavarovalnica ne prevzame polnega zavarovalnega kritja, temveč to praviloma linearno narašča od nič (na začetku čakalne dobe) do polnega kritja (ob koncu čakalne dobe). Čakalna doba je eden od možnih ukrepov pri prevzemu nadstandardnih rizikov. Pri ostalih vrstah zavarovanja je podoben ukrep karenca.
Čista dobičkonosnost
Dobičkonosnost, kjer v prikazu (izračunu) upoštevamo čisti dobiček.
Čista dobičkovnost
Dobičkovnost, merjena s čistim dobičkom.
Čista donosnost
Donosnost, kjer v prikazu upoštevamo čisti donos.
Čista premija
Kosmata premija, zmanjšana za delež pozavarovanja. Pri življenjskih zavarovanjih pojem praviloma nastopa kot sinonim za tehnično premijo.
Čista premoženjska škoda
Škoda, ki je nastala brez poškodovanja ali uničenja stvari oziroma brez poškodovanja ali smrti osebe. Nastane kot posledica (ne)izvajanja nekega pravnega dejanja. Praviloma je tovrstna škoda pri zavarovanjih izključena in jo je treba posebej dogovoriti. Po drugi strani pa predstavlja prav ta škoda glavno kritje pri nekaterih posebnih oblikah zavarovanj odgovornosti, predvsem pri zavarovanjih profesionalne odgovornosti.
Čista sedanja vrednost naložbe
Razlika med razobrestenimi prejemki v zvezi s posamezno naložbo in izdatki v zvezi z njo, vključno z začetnimi izdatki naložbe.
Čista zavarovalna premija
Razlika med kosmato zavarovalno premijo in obračunano pozavarovalno premijo; vključena je med prihodke v izkazu poslovnega izida.
Čiste škode
Kosmate škode, zmanjšane za delež pozavarovanja.
Čisti dobiček
Dobiček, zmanjšan za davke, ki se nanašajo nanj.
Čisti donos
Donos, zmanjšan za davke, ki se nanašajo nanj.
Čisti količnik
Razmerje, ki v izračunu upošteva čiste škode in čiste premije.
Čisti rezultat
Razlika, ki v izračunu upošteva čiste premije in čiste škode.
DAC
(Deferred acquisition costs; razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj). Računovodska metoda, ki se uporablja v zavarovalništvu. Njena uporaba podjetju omogoča, da v času trajanja zavarovalne pogodbe odloži prodajne stroške, povezane z nakupom nove stranke.
Dejanska vrednost
Nova vrednost stvari (npr. objekta ali opreme), zmanjšana zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (glej tudi amortizacija).
Dejanske škode
Znesek škod, ki bremenijo posamezno obračunsko obdobje. Vključene so vse izplačane škode v obračunskem obdobju skupaj s spremembo škodnih rezervacij v obračunskem obdobju.
Dejatev zavarovalnice
Glej zavarovalnina, pri zavarovanjih odgovornosti odškodnina.
Deklarativno obvezno zavarovanje
Obvezno zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje z zavarovalno pogodbo na podlagi predpisa o obveznem zavarovanju, kakor hitro nastane s tem predpisom vnaprej določeno gospodarsko in pravno dejstvo. Oseba, ki jo tovrstno dejstvo obvezuje skleniti zavarovalno pogodbo, se je dolžna obrniti na zavarovalnico in ji sporočiti to nastalo dejstvo, nato pa z njo skleniti zavarovalno pogodbo; je pogodbeno zavarovanje, saj zavarovalno razmerje nastane z zavarovalno pogodbo. Najbolj znano zavarovanje tovrstnega tipa je zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Glej tudi konstitutivno obvezno zavarovanje.
Delodajalčeva odgovornost
Civilna odgovornost delodajalca do delavca oziroma za delovne nesreče ter tudi odgovornost delodajalca za škode, ki jih njegov delavec stori tretjim osebam pri opravljanju dela.
Depozit
Polog denarja (običajno na bančni račun) na podlagi katerega pridobite pravico do vrnitve svojih finančnih sredstev skupaj z obrestmi v določenih rokih. Gre ta eno izmed najbolj enostavnih in najbolj varnih oblik varčevanja denarja, s katero se lahko obvarujejo denarni prihranki pred razvrednotenjem, obenem pa (ob primerni obrestni meri) tudi oplemenitijo.
Direktno zastopanje
Zastopanje, pri katerem zastopnik na podlagi pooblastila deluje v imenu in za račun pooblastitelja. V zavarovalništvu, na primer, zavarovalni zastopniki direktno zastopajo zavarovalnico.
Diskontiranje
Postopek izračuna sedanje vrednosti glavnice, ki ima dospetje v natančno določeni časovni točki v prihodnosti. Je inverzna funkcija obrestovanja, saj je sedanja vrednost glavnice ravno enaka znesku, ki ga moramo imeti na voljo danes, da bo le-ta skupaj z natečenimi obrestmi do določene časovne točke enak glavnici.
Disperzija rizika
Glej razpršitev tveganja.
Dispozitivni predpisi
Predpisi, ki določajo možne rešitve v pravnih razmerjih strank, ki pa jih stranke lahko izberejo ali pa tudi ne. Največkrat so ta pravila predvidena za tiste primere, ki jih stranke niso posebej uredile s svojo voljo.
Diverzifikacija
Splošno, razširitev v različnih smereh. V zavarovalništvu uporabljamo pojem najpogosteje v povezavi s sprejemom tveganj in investiranjem sredstev. Diverzifikacija tveganj tako pomeni, da se zavarovalnica ukvarja s čim več različnimi vrstami zavarovanj, katerih riziki so med seboj neodvisni. Tako zavarovalnica zniža svojo morebitno izpostavljenost do samo ene vrste tveganja. Diverzifikacija naložb pa pomeni, da zavarovalnica svoja sredstva razdeli v različne vrste naložb, s čimer zmanjša tveganje donosa portfelja naložb.
Dobiček
Razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, pri čemer med odhodki ni obračunanega davka iz dobička.
Dobičkonosnost
Značilnost ekonomske kategorije, da prinaša dobiček, in se razlikuje od dobičkovnosti. Meri se s stopnjo ustvarjenega dobička na vložek. V praksi zato pojem enačimo s samo stopnjo, ki dobičkonosnost predstavi.
Dobičkovnost
Značilnost ekonomske kategorije, da vsebuje dobiček, in se meri z dobičkom.
Dodatek za preventivo (in represijo)
Del funkcionalne premije premoženjskih zavarovanj, ki ga zavarovalnica nameni za preventivne dejavnosti za zmanjšanje tveganja v prihodnje (glej preventiva in represija).
Dodatna starostna pokojnina
Je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravica iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo zavarovanec pridobi po preteku 12 mesecev od vključitve v to zavarovanje (izjema so javni uslužbenci), če je star vsaj 58 let in če je pridobil pravico do pokojnine v obveznem pokojninskem zavarovanju. Za pridobitev dodatne starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
Dodatne nevarnosti
Tiste nevarnosti, ki jih je pri določeni vrsti zavarovanja mogoče dodatno zavarovati z doplačilom premije.
Dodatni kapital
Zakonsko opredeljena kategorija dela kapitala zavarovalnice.
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Praviloma deluje (za razliko od sprotnega financiranja) na kapitalski osnovi, kar pomeni, da se sredstva članov pokojninskih načrtov zbirajo na njihovih osebnih računih in so vložena v različne naložbe, da bi se povečala njihova vrednost. Iz zbranih sredstev na osebnih računih se zavarovancem po upokojitvi izplačujejo dodatne pokojnine. V Sloveniji je urejeno z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem obstaja prostovoljno (namenjeno vsem, ki so vključeni v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja) in obvezno (za ozko skupino z zakonom opredeljenih poklicev).
Dodatno zavarovanje
Zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno, temveč je lahko sklenjeno le kot dodatek nekemu (natančno določenemu) drugemu zavarovanju.
Dohodnina
Davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki posameznika ne glede na to, v kateri državi jih je ustvaril. Gre za dohodke iz zaposlitve, iz dejavnosti, osnovne kmetijske ali gozdarske dejavnosti, iz prenosa premoženjske pravice, iz kapitala, iz oddajanja premoženja v najem itd. Dohodnino na letni ravni ugotovi davčni organ, v letno davčno osnovo pa se vštevajo dohodki, od katerih je bila med letom plačana akontacija dohodnine, pri čemer se ta akontacija odšteje od odmerjene dohodnine na letni ravni.
Dokapitalizacija
Povečanje (lastniškega) kapitala v gospodarski družbi.
Dolg rep, dolgorepost
Rep reševanja, ki je izrazito dolg. V praksi pogosto srečujemo kar angleški izraz »long tail«. Dolg rep je značilen predvsem za zavarovanja iz zavarovalne podskupine zavarovanj odgovornosti.
Dolgoročna plačilna sposobnost
Sposobnost podjetja, da lahko na dolgi rok poravna vse svoje obveznosti, kar pomeni, da je stanje sredstev večje od stanja dolgov.
Dolgoročno zavarovanje
Je zavarovanje, ki je sklenjeno za dobo, daljšo od enega leta. Lahko je sklenjeno za vnaprej dogovorjeno dobo (večletno zavarovanje) ali pa njegovo trajanje ni dogovorjeno. V tem primeru je dogovorjen samo začetek zavarovanja, konec pa je odvisen od volje strank (trajno ali permanentno zavarovanje). Tipična dolgoročna zavarovanja so na primer življenjska zavarovanja, požarno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje.
Donos
- V denarni merski enoti izražen uspeh kakšne pridobitne dejavnosti v opazovanem obdobju, v katero so vložena kakšna sredstva; pri podjetjih se najpogosteje izraža kot dobiček, lahko pa tudi kot dividende, obresti, najemnina, itd.
- V poslovnih financah razlika med prejemki in izdatki v zvezi z naložbo, po navadi poenostavljeno izražena z obrestmi in čistim dobičkom.
Donosnost
Lastnost oziroma značilnost nečesa, da prinaša donos, ki se najpogosteje izraža oziroma predstavlja z razmerjem med doseženim donosom in naložbo (stopnjo donosa). Zato v praksi pojem običajno enačimo z razmerjem oziroma odstotkom, s katerim merimo.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Prostovoljna oblika zdravstvenega zavarovanja, ki krije razliko ali del razlike med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in stroški zdravstvenih storitev, ki so določeni v okviru obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja.
Doživetje (pri življenjskih zavarovanjih)
Zavarovana nevarnost zavarovančevega preživetja zavarovalnega obdobja. Nevarnost je uresničena, če je zavarovanec po koncu zavarovalnega obdobja še živ.
Druga škodna zavarovanja
Vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo kasko in kargo zavarovanja), ki nastanejo zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov (na primer tatvine), razen vzrokov, ki so zajeti med zavarovanja požara in drugih elementarnih nesreč.
Družba za vzajemno zavarovanje
Družba za vzajemno zavarovanje oziroma vzajemna zavarovalnica je najstarejša in posebna pravnoorganizacijska oblika za opravljanje zavarovalnih poslov, ki je na področju Evrope še zdaj precej razširjena. Njeno delovanje je podobno načelom zadružništva, saj so njeni člani zavarovanci sami, njihov poglavitni namen pa ni toliko pridobivanje dobička, ampak izboljševanje zavarovalnih storitev oziroma zaščite.
Dvojno zavarovanje
Zavarovanje istega objekta ali iste stvari pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo za isti interes in isti čas, pri čemer seštevek zavarovalnih vsot presega zavarovalno vrednost zavarovane stvari.
EAR (Erection All Risk)
Zavarovanje Erection All Risks (EAR) – v povezavi z gradbenimi projekti je namenjeno kritju tveganj zaradi izgube zaradi postavitve in namestitve strojev, obratov in jeklenih konstrukcij, vključno s fizično škodo na pogodbenih delih, opremi in strojih ter odgovornost za telesne poškodbe ali materialno škodo, ki izhajajo iz teh operacij. Pokritje zamud pri zagonskih stroških je običajno neobvezno kritje. Med pokritimi stranmi so glavni izvajalec, podizvajalci, v nekaterih primerih pa dobavitelji in proizvajalci opreme. Primeri vrst projektov, za katere se običajno kupuje zavarovanje EAR, vključujejo elektrarne, proizvodne in proizvodne obrate, naprave za čiščenje vode in odpadne vode ter telekomunikacijske centre (zlasti kadar gre za postavitev signalnih stolpov). Nekatere zavarovalnice v eno obliko združujejo kritja EAR in pogodbenikov za vsa tveganja (CAR). Čeprav se ti izrazi včasih uporabljajo zamenljivo, obstajajo nekatere bistvene razlike. (vir: https://www.irmi.com/term/insurance-definitions/erection-all-risks-insurance)
Ekscedentno pozavarovanje
Glej vsotnopresežkovno pozavarovanje.
Ekvivalenca
Povrnitev škode v denarju za tisto, kar je izgubljeno oziroma uničeno. Denarni znesek je določen v višini vrednosti izgubljene stvari oziroma v višini zmanjšanja vrednosti poškodovane stvari.
Enkratna premija
Skrajšan izraz za enkratno plačilo premije kot način izpolnitve obveznosti zavarovalca, pri katerem zavarovalec, za razliko od večkratne premije, obveznost za celotno zavarovalno obdobje vplača že ob sklenitvi zavarovanja. Pojem je v uporabi predvsem pri dolgoročnih zavarovanjih, saj poudarja, da je kljub dolgoročnosti zavarovalne pogodbe obveznost zavarovalca v celoti plačana ob sklenitvi.
Enostavni škodni količnik
Razmerje med obračunanimi škodami in zaračunano premijo.
Enostavni škodni rezultat
Razlika med zaračunano premijo in obračunanimi škodami.
Enota izpostavljenosti
Merska enota, s katero izmerimo število enakovrstnih rizikov, ki so zavarovani v nekem časovnem intervalu.
Faktorji razvoja
V trikotniških metodah za izračun škodnih rezervacij količniki razmerij vrednosti med sosednjima celicama iste vrstice tabele.
Fakultativno pozavarovanje
Pozavarovanje posameznega rizika ali dela rizika brez predhodne obveznosti cedenta (retrocedenta), da bo riziko predal (cediral) v pozavarovanje, in brez obveznosti pozavarovalnice (cesionarja, retrocesionarja), da bo riziko sprejel. Na podlagi podatkov, ki jih o riziku dostavi cedent, se pozavarovalnica odloči, pod katerimi pogoji, če sploh, bo zavarovanje prevzela v pozavarovalno kritje.
FLEXA (Fire, Lightning, EXplosion, Aircraft)
Osnovno kritje za zaščito premoženja pred poslabšanjem njene vrednosti zaradi fizične škode zaradi kombinacije tveganj požar, strela, eksplozija, udar letala (FLEXA). Zavarovalnice lahko ločeno ponudijo kritje za dodatna tveganja: poplave, potres, vojna tveganja, terorizem in druga. (Vir: https://www.amt-insurance.com/en/insure/imus/)
Flotantno zavarovanje zalog
Način zavarovanja, ki omogoča zavarovalno kritje vsakokratnih zalog blaga na dan nastanka zavarovalnega primera po cenah, ki jih zavarovanec vodi v knjigovodskih evidencah.
Franšiza
Soudeležba zavarovanca v povračilu škode.
Funkcionalna premija
Del kosmate premije, ki zagotavlja sredstva za uresničevanje osnovne funkcije zavarovanja. Sestavljena je iz tehnične premije in režijskega dodatka.
Gospodarska nevarnost
Možnost gospodarske škode na posameznih nevarnostnih objektih in njeno uresničevanje v množici nevarnostnih objektov; je možnost, verjetnost, negotovost in slučajnost neugodnega in negospodarnega zmanjšanja ali nezvečanja individualnega premoženja s prizadetjem posameznega nevarnostnega objekta ali prizadetjem zaradi njega ter uresničevanje tega v množici nevarnostnih objektov.
Gospodarska škoda
Vsako neugodno, negospodarno, slučajno prizadetje gospodarske moči kakšne gospodarske enote, tj. zmanjšanje ali nezvečanje premoženja.
Gospodarska varnost
Nasprotje gospodarske nevarnosti, s katero se dopolnjuje; z zavarovalnega zornega kota gotovost, da bo njej komplementarna gospodarska nevarnost odpravljena z zavarovanjem njene gospodarske posledice, tj. gotovost, da bo z njenim uresničenjem nastala gospodarska škoda nadomeščena z zavarovanjem.
Gospodarski predmeti kot nevarnostni objekti
Razmeroma redki predmeti z gospodarskimi lastnostmi, ki omogočajo gospodarske učinke, zlasti če z njimi izvajamo kakšno gospodarsko dejavnost; lahko so fizični nevarnostni objekt, tj. dobrine, ali nefizični nevarnostni objekt, tj. varnost, pri čemer obstajajo vezani nevarnostni objekti in nevezani nevarnostni objekti.
Gradbena faza
Faza dokončnosti gradbenega objekta (3. = zgrajen objekt s streho in strešno kritino ter kleparskimi deli; 4. = zgrajen objekt s predelnimi stenami, z grobo izdelanimi stopnišči, vgrajenim stavbnim pohištvom, tj. z okni in vrati, z izvedeno streho in strešno kritino ter kleparskimi deli).
Gradbena vrednost
Vrednost novega objekta, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter vgrajene opreme.
Harmonizacija
Proces usklajevanja zakonodaje posameznega področja v članicah EU. Rezultat tovrstnega usklajevanja je zakonodaja, ki ima podoben učinek, ni pa nujno, da so zakoni povsem identični.
Havarija
Škode, ki jih utrpi plovilo med trajanjem ene plovbe. Ločimo dve vrsti havarije, in sicer generalno ter posamično. Generalna vključuje vse škode, ki nastanejo kot posledica reševanja ladje in tovora pred skupno nevarnostjo, zato v tej škodi enakomerno sodelujejo vsi udeleženci/lastniki plovbe. Posamična predstavlja posamično škodo na ladji oziroma tovoru, v njej pa sodeluje le lastnik poškodovanega objekta.
Heterogenost rizika
Razpršenost prevzetih zavarovanj glede na predmet zavarovanja, kraj zavarovanja ali zavarovane nevarnosti. Nasprotje je homogenost rizika.
Homogenost rizika
Istovrstnost prevzetih rizikov (zavarovanj), ki imajo toliko skupnih značilnosti, da je verjetnost nastanka škodnega dogodka znotraj prevzetih rizikov enaka.
IBNER
(Incurred But Not Enough Reported). Rezervacija za nastale, vendar ne dovolj prijavljene škode. Znesek, rezerviran glede na pričakovane stroške zahtevkov, ki presegajo oceno primera.
IBNR
(Incurred But Not Reported). Rezervacija za nastale neprijavljene škode. Ocena zneska, ki ga zavarovalnica dolguje vsem upravičencem, ki so imeli pokrito škodo, vendar je še niso prijavili. Skupaj s prijavljenimi izgubami predstavlja oceno skupnih morebitnih obveznosti, ki jih bo pokrila zavarovalnica, znanih kot končne izgube.
INCOTERMS
Standardne trgovinske klavzule, ki se najpogosteje uporabljajo v mednarodnih prodajnih pogodbah in opredeljujejo pravice in obveznosti kupcev ter prodajalcev predvsem z vidika prehoda tveganja za naključno uničenje stvari ter časa in kraja izpolnitve pogodbenih obveznosti.
Indeks
Relativno število, ki izraža razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, ki se razlikujeta le po času ali kakšnem stvarnem znaku. Običajno tovrstni količnik pomnožimo s 100, s čimer dobimo odstotni , kar je običajna oblika predstavitve ov.
Indeksacija
Povezovanje oziroma usklajevanje pogodbenega zneska (pri zavarovanjih npr. zavarovalne vsote) z gibanjem enega od indeksov cen ali stroškov.
Indirektno zastopanje
Način zastopanja, pri katerem zastopnik na podlagi pooblastila sklepa posle v svojem imenu in na račun pooblastitelja. V zavarovalništvu lahko tovrstna zastopanja zavarovancev zasledimo pri upravnikih večstanovanjskih zgradb, pri leasingih ipd.
Individualno zavarovanje
Zavarovanje, ki neposredno varuje gospodarsko enoto oziroma posameznika in skuša zadovoljiti njuno potrebo po gospodarski varnosti, zavarovati ju je mogoče po zanju specifičnih potrebah in željah; glede na uporabljene metode poimenovano tudi poslovno ali komercialno zavarovanje; nasprotje kolektivnega zavarovanja.
Inflacija
Upadanje kupne moči denarja, oz. rast splošne ravni cen.
Inkaso strošek
Glej stroški vplačil.
Integralna franšiza
Znesek, do katerega zavarovanec nosi škodo sam. Če pa škoda preseže ta znesek, zavarovalnica povrne škodo v celoti.
Invalidnina
Nadomestilo oziroma zavarovalnina, ki je posledica invalidnosti zavarovanca.
Invalidnost
Izguba pridobitne zmožnosti (za katerokoli organizirano delo) in zmanjšanje ali izguba poklicne delovne zmožnosti za delo v svojem poklicu zaradi telesne ali duševne okvare.
Invalidska renta
Invalidnina, ki se izplačuje v obliki rente.
Izjava o naložbeni politiki (pokojninskih zavarovanj)
Izjava o naložbeni politiki vsebuje največje dopustne izpostavljenosti po posameznih vrstah naložb, razporeditev naložb, določitev posameznih vrst tveganj, opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj, predvideno izpostavljenost zavarovancev posameznim vrstam tveganj ter druge predpisane vsebine. Vsak izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja mora po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z obvladovanjem naložb sprejeti t. i. izjavo o naložbeni politiki in jo predložiti svoji nadzorni instituciji.
Izključena nevarnost
Nevarnost, ki je zavarovalnica ne sprejema v zavarovanje in je kot taka v zavarovalni pogodbi izrecno izključena iz zavarovalnega kritja. Zavarovalnica v primeru nastanka škodnega dogodka zaradi tovrstne nevarnosti nima obveznosti za poplačilo škode. Glej tudi nezavarovaljiva nevarnost.
Izključitve
Določila v zavarovalnih pogojih (ali v zakonu), s katerimi je opredeljeno, kdaj posamezni škodni dogodek ni krit z zavarovanjem in torej zavarovalnica kljub nastanku škodnega dogodka nima obveznosti povračila škode. Najpogosteje so izključitve opredeljene z naštetimi izključenimi nevarnostmi ali z izključenimi vzroki nastanka določene (sicer krite) nevarnosti.
Izravnalne rezervacije
Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki se oblikujejo za potrebe izravnave nihanj v škodnih dogajanjih v daljšem časovnem obdobju.
Izravnanje gospodarskih nevarnosti
Izenačevanje gospodarske nevarnosti za vse nevarnostne objekte v nevarnostni skupini z izkoriščanjem zakona velikega števila, s čimer je gospodarska nevarnost na splošno izenačena tudi za vse nevarnostne subjekte, ki jim nevarnostni objekti pripadajo; s porazdeljevanjem škode poteka v času in prostoru; sredstvo zavarovanja ter hkrati pomembno področje nalog zavarovanja.
Izravnava rizika
Prenos dela prevzetega rizika v sozavarovanje (horizontalna izravnava) ali pozavarovanje (vertikalna izravnava) z namenom obvladovanja prevzetih tveganj. Je osnovno orodje zavarovalnice, ki ji omogoča, da sprejema v zavarovanja tudi tveganja, ki so tako visoka, da bi ogrozila obstoj zavarovalnice, če bi jih v celoti prevzela nase.
Jamstvo
Obveznost, ki jo po zavarovalni pogodbi prevzema zavarovalnica. Ločimo formalno in materialno . Formalno se nanaša na veljavnost same zavarovalne pogodbe, vsebinsko pa tudi na učinkovanje zavarovanja. Dober primer razlikovanja med formalnim in vsebinskim m predstavlja karenca.
Jedrski pool
Zavarovalni pool, ustanovljen za potrebe opravljanja zavarovalnih poslov, povezanih z jedrskimi nevarnostmi.
Kapaciteta
Sposobnost sprejemanja rizikov v zavarovanje oziroma pozavarovanje. Meri se z zneskom prevzetih zavarovalnih vsot posameznih istovrstnih rizikov.
Kapitalizacija
Znižanje zavarovalnih vsot pri življenjskem zavarovanju z varčevalno funkcijo, ki se izvede po prenehanju plačevanja premije. Višina zavarovalnih vsot je poleg standardnih kriterijev za določitev premije (spol, starost zavarovanca) odvisna predvsem od števila vplačanih premij in preostale dobe trajanja zavarovanja.
Kapitalska ustreznost
Zakonska (pa tudi poslovno-moralna obveznost lastnikov kapitala) obveznost zavarovalnice, da mora imeti v vsakem trenutku več kapitala, kot ga zakon zahteva glede na obseg in vrsto poslov (ter z njimi povezanimi tveganji), s katerimi se zavarovalnica ukvarja.
Karenca
Obdobje, ko se nastop zavarovalnega kritja po veljavno sklenjeni zavarovalni pogodbi odloži za določen čas, predvsem zaradi izključitve možnosti, da zavarovalni primer ne bi nastajal že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. V praksi karenco zasledimo pri zavarovanju živali, nezgodi ipd.
Kargo zavarovanje
Zavarovanje blaga med prevozom.
Kasko zavarovanje
Zavarovanje, kjer je predmet zavarovanja vozilo in ki krije škodo na vozilu ali izgubo vozila. Vozilo je lahko kopensko ali tirno, plovilo ali zrakoplov. Glede na predmet zavarovanja tudi Zakon o zavarovalništvu deli kasko zavarovanja na štiri zavarovalne vrste, pri čemer samega pojma kasko ne uporablja, in sicer:
- poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov
- vse škode na oziroma izgubo vozil
- vse škode na oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil, to je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih vozil z lastnim pogonom (vključno s prevozniško odgovornostjo) (Vir: 2. Člen Zakona o zavarovalništvu).
Katastrofa
Nenadna in velika nesreča ali pojav, katere posledica je velika posamična škoda ali ogromno manjših škod.
Kavcijsko zavarovanje
Zavarovanje, ki krije in neposredno ali posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov. Po vsebini je podoben bančni garanciji.
Kazalec
Informacija, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj, lahko je posamezen podatek ali kazalnik.
Kazalnik
Relativno število, dobljeno s smiselno primerjavo dveh velikosti, ki omogoča oblikovati ustrezno sodbo. Med kazalniki razlikujemo indeks, koeficient in stopnjo udeležbe.
Klavzula
Stopnja zavarovalnih pogojev, ki zelo ozko ureja določeno zadevo v splošnih ali posebnih pogojih, včasih celo zgolj za posamezno individualno zavarovanje. Klavzule se vedno nanašajo na neke druge zavarovalne pogoje (zavarovanje po klavzulah je mogoče sklepati le kot dodatek k nekemu drugemu zavarovanju).
Koeficient
Relativno število, ki izraža razmerje med dvema raznovrstnima podatkoma.
Kohorta (polic)
Izraz, ki originalno pomeni vojaško enoto v starorimski vojski. Preneseno predstavlja skupino zavarovalnih polic, ki ima enake glavne značilnosti, kot so obseg kritja, datum začetka trajanja zavarovanja itd.
Kolektivno zavarovanje
Način zavarovanja, kjer se z eno zavarovalno pogodbo zavaruje hkrati več oseb ali stvari različnih oseb. Kolektivna zavarovanja običajno sklepajo določene organizacije za svoje člane, na primer zadruge, društva ali podobno. Pomembno je, da so pripadniki skupine zavarovani posredno, po kolektivnih standardih, veljavnih za celotno skupino; če želijo biti zavarovani po lastnih standardih, se morajo dopolnilno zavarovati z ustreznim individualnim zavarovanjem.
Količnik podzavarovanja
Razmerje med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo zavarovanega predmeta, ki je manjši od 1 (sicer govorimo o nadzavarovanju).
Kombinirani merodajni škodni količnik
Razširitev merodajnega škodnega količnika, ki v izračunu upošteva še stroške zavarovalnice.
Kombinirani merodajni škodni rezultat
Razširitev merodajnega škodnega rezultata, ki v izračunu upošteva še stroške zavarovalnice.
Komercialni popust
Popust, ki je s strani zavarovalnice odobren na osnovi komercialnega interesa. Gre za vse popuste, ki niso strogo tehnični popusti oziroma ki niso že vključeni v zavarovalne pogoje (bonus-malus sistem). Komercialni interes na primer opravičuje število različnih sklenjenih zavarovanj, ki za zavarovalnico pomeni boljšo razpršitev tveganja, ali dober zavarovanec z malo škodnimi dogodki, kjer ima zavarovalnica komercialni interes, da ga zadrži ali na novo pridobi.
Kompozitna zavarovalnica
Zavarovalnica, ki je registrirana za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini premoženjskih in skupini življenjskih zavarovanj. Uporabljata se tudi izraza splošna zavarovalnica in univerzalna zavarovalnica.
Konstitutivno obvezno zavarovanje
Obvezno zavarovanje, pri katerem – za razliko od deklarativnega obveznega zavarovanja – nastane zavarovalno razmerje samodejno na podlagi predpisa o obveznem zavarovanju, kakor hitro nastane s tem predpisom vnaprej določeno gospodarsko in pravno dejstvo. Tipično tovrstno zavarovanje je nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu, kjer potnik z nakupom vozovnice avtomatsko vstopi v zavarovalno razmerje.
Kontrahirna dolžnost
Obvezna dolžnost sklenitve pogodbe.
Korespondenčni dogovor
Dogovor, ki ga podpišeta zavarovalnici iz različnih držav, pri čemer ena zavarovalnica pooblasti drugo za obdelavo vseh škodnih dogodkov, ki so nastali v državi druge zavarovalnice, v njem pa so udeleženi zavarovanci prve zavarovalnice.
Kosmata premija
Cena, ki jo zavarovalnica zaračuna zavarovalcu za zavarovalno kritje in predstavlja prihodek zavarovalnice.
Kratkoročno zavarovanje
Zavarovanje, za katero zavarovalnica prevzame obveznost za zavarovalne primere, nastale v dogovorjenem času, ki je enak ali krajši od enega leta (npr. od enega dne do več mesecev). Tipična kratkoročna zavarovanja so na primer zavarovanja prireditev, zavarovanja posevkov in plodov ipd.
Kreditno tveganje
Tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju (zavarovalnice) zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, katerim so izpostavljene zavarovalnice in pozavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja razpona ali koncentracij tržnega tveganja.
Kreditno zavarovanje
Zavarovanje, ki krije naslednje nevarnosti:
- nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali drugih dogodkov (ravnanja ali dejstev),
- izvozne kredite in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in vlaganji na tujih in domačih trgih,
- kredite z obročnim odplačevanjem,
- hipotekarne in lombardne kredite,
- kmetijske kredite in
- druge kredite in posojila.
Kritje
Glej jamstvo.
Kritni sklad
Kritno premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice iz tistih zavarovalnih vrst, za katere je treba oblikovati matematične rezervacije.
Kritno premoženje
Premoženje zavarovalnice, namenjeno kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj, ki jih sklepa zavarovalnica, in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih opravlja zavarovalnica ter v zvezi s katerimi je zavarovalnica dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.
Kumul rizika
- Kopičenje rizikov, pri čemer lahko zaradi enega škodnega dogodka za zavarovalnico nastopi več škod po različnih vrstah zavarovanj. Požar v neki tovarni tako lahko povzroči škodo na samem objektu, opremi, zalogah, poškoduje delavce tovarne, onesnaži okolje itd.
- Koncentracija večjega števila zavarovanih predmetov (predmetov zavarovanj) na relativno majhni geografski površini. Medsebojna povezanost in bližina predmetov je tako velika, da lahko škodni dogodek na enem od predmetov povzroči škodo tudi na drugih predmetih. V praksi ga lahko najlaže predstavimo z zavarovanjem kompleksa za rafinerijo nafte ali z zavarovanjem velike stisnjene stanovanjske soseske, kjer požar v eni od enot lahko povzroči požar na vseh sosednjih.
Kvotacija
S strani zavarovalnice (ali pozavarovalnice) predloženi cena in pogoji, pod katerimi je zavarovalnica (oziroma pozavarovalnica) pripravljena sprejeti ponujeni riziko.
Kvotno pozavarovanje (quota share)
Najosnovnejša oblika proporcionalnega pozavarovanja, pri katerem se v pozavarovanje prenese enak odstotek vsakega rizika v portfelju, ne glede na višino zavarovalne vsote.
Kvotno-vsotnopresežkovno pozavarovanje
Proporcionalno zavarovanje, kjer je cedentov delež v celotnem riziku (samopridržaj) dogovorjen v odstotku in maksimalnem znesku.
Lastna zavarovalnica
Zavarovalnica, katere lastnik je velika pravna oseba ali skupina, s ciljem, da zavarovalnica prevzame zgolj rizike lastnikov zavarovalnice (in z njimi povezanih oseb). Včasih tovrstna zavarovalnica svoje poslovanje razširi še na kupce in druge poslovne partnerje svojega lastnika oziroma lastnikov.
Lastni delež
Tisti del prevzetega rizika, ki ga lahko v primeru velike delne ali totalne škode zavarovalnica krije samostojno iz lastnih sredstev.
LAT
(Liability Adequacy Test). Test ustreznosti obveznosti (zavarovalno-tehničnih rezervacij). Zavarovalnica mora ob koncu vsakega poročevalnega obdobja presoditi, ali so njene pripoznane zavarovalne obveznosti ustrezne, pri čemer uporabi sedanje ocene prihodnjih denarnih tokov v okviru svojih zavarovalnih pogodb. Če ta ocena pokaže, da knjigovodska vrednost zavarovalnih obveznosti ne zadošča, se obveznost poveča in ustrezni odhodek pripozna v poslovnem izidu.
Namen LAT je preveriti ustreznost rezervacij za življenjska zavarovanja. Preizkus obsega primerjavo zneska rezervacij z najboljšo oceno rezervacij, doseženo na podlagi sedanje vrednosti najboljše ocene prihodnjih pričakovanih pogodbenih in drugih denarnih tokov. Izračun se izvede za vsako ločeno pogodbo, medtem ko se rezultati seštevajo na ravni homogenih skupin. Test temelji na enotni metodologiji, ki med drugim določa združevanje politik v homogene skupine, izbiro netveganih diskontnih stopenj in vrsto modeliranih denarnih tokov. Stanje portfelja se testira na zadnji dan poslovnega leta.
Lekaža
Nevarnost izteka tekočine, kjer je predmet zavarovanja tekočina sama, lahko pa tudi škoda, ki jo ta tekočina povzroči na drugem premoženju, če je to posebej dogovorjeno.
Letalsko zavarovanje
Zavarovanja, ki krijejo vse škode oziroma izgubo zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav. Glej tudi kasko zavarovanje.
Letni agregat odškodnin
Limit kritja v zavarovalni pogodbi, s katerim je omejen skupni znesek izplačanih odškodnin v enem zavarovalnem letu.
Likvidacija škode
Izvršitev osnovne obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, če so izpolnjeni pogoji za nastanek obveznosti. Sestavljena je iz ugotavljanja nastanka škode, vzroka škode, vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo, višine škode, višine zavarovalnine oziroma odškodnine, pravice zavarovanca do izplačila škode in morebitne regresne pravice. Likvidacija se zaključi z izplačilom zavarovalnine ali odškodnine ali z odklonitvijo izplačila.
Likvidator škode
Oseba, ki je v zavarovalnici zadolžena za likvidacijo škode.
Likvidnostno tveganje
Tveganje, da zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo unovčiti naložb in drugih sredstev, da bi poravnale svoje finančne obveznosti, ko te zapadejo.
Limit
Bančno: odobrena prekoračitev pozitivnega stanja sredstev na transakcijskem računu, za katero se banki plačajo obresti.
Borzno: omejitev tečaja, po katerem borzni posrednik po nalogu svojega komitenta kupi ali proda vrednostni papir.
Limit (pozavarovalne) pogodbe
Predstavlja največji znesek obveznosti pozavarovalnice pri izplačilu morebitne škode.
List začasnega kritja
Dokument, ki ima značaj potrdila o sklenjeni zavarovalni pogodbi ter velja do izdaje zavarovalne police.
Lizing
Oblika financiranja nakupa oz. najema/zakupa premičnine (npr. avtomobila) ali nepremičnine (npr. stanovanja), ki omogoča njeno obročno odplačevanje v določenem časovnem obdobju; lastnik najetega oz. zakupljenega predmeta postanete običajno s plačilom zadnjega obroka lizinga.
Lloyd’s
Združenje prevzemnikov rizikov (članov Lloyda) s sedežem v Londonu, ki kot tako ni zavarovalnica. Kot najstarejša oblika trgovanja s prenosom rizika je zadržala svoj način delovanja, ki se v precejšnji meri razlikuje od delovanja zavarovalnic. Do leta 1994 so bili člani združenja lahko samo bogati posamezniki, ki so za prevzeti riziko jamčili neomejeno s svojim celotnim premoženjem, od leta 1994 pa so člani lahko tudi pravne osebe, za katere pa neomejenost jamčevanja ne velja.
Vsak član združenja prevzame del rizika izključno v svojem imenu in za svoj račun, za njihove morebitne obveznosti združenje kot tako ne jamči. Člani se združujejo v tako imenovane sindikate, ki so ustanovljeni za posamezno koledarsko leto, kar pomeni, da sodelujejo pri prevzemih rizikov, z njimi povezanih obveznostih in dobičkih v posameznem koledarskem letu.
Malomarnost
Ravnanje osebe v nasprotju s skrbnostjo, ki se od nje v danem primeru pričakuje. Presoja malomarnosti se pri odškodninski odgovornosti vrši po abstraktnem merilu oziroma vzorcu. Pri veliki malomarnosti gre za skrajno neskrbnost, pri navadni malomarnosti pa za opustitev tiste skrbnosti, ki je skrbna oseba običajno ne opusti.
Matematična rezervacija
Zavarovalno-tehnična rezervacija, ki se oblikuje v višini sedanje vrednosti vseh ocenjenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice, zmanjšane za sedanjo vrednost vseh ocenjenih prihodnjih obveznosti zavarovalca. Oblikuje se zgolj za zavarovalne pogodbe dolgoročnih zavarovanj (daljših od enega leta), pri katerih izračun premije temelji na verjetnostnih tabelah.
MCR
Minimal Capital Requirement; minimalni kapital – meja, ki določa spodnji minimum potrebnega kapitala zavarovalnice.
Mediacija
Ena izmed oblik izvensodnega reševanja vsebinskih sporov, katere glavni namen ni v odločanju, katera od strank v sporu ima prav, ampak v poskusu sprave. Če do sprave pride, se dogovor običajno zapiše v obliki izvensodne poravnave.
Merodajni škodni količnik
Škodni količnik, ki v izračunu upošteva poleg obračunanih škod in zaračunane premije še vse spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij.
Mešano življenjsko zavarovanje
Življenjsko zavarovanje, ki vsebuje kritje za riziko smrti in riziko doživetja.
Metoda dvanajstin
Metoda iz skupine metode ulomkov za izračun rezervacije za prenosno premijo. Temelji na predpostavki, da vsa zavarovanja, sklenjena v posameznem mesecu, začnejo veljati ob koncu meseca sklenitve (oziroma lahko tudi vsa na začetku meseca).
Metoda iz skupine metode ulomkov za izračun rezervacije za prenosno premijo. Temelji na predpostavki, da vsa zavarovanja, sklenjena v posameznem mesecu, začnejo veljati na sredini meseca sklenitve.
Metoda ulomkov
Skupina metod za izračun rezervacije za prenosne premije, pri katerih se izračun ne izvede za vsako polico posebej, ampak police, sklenjene v posameznem obdobju, združimo v enotno skupino in se obnašamo, kot da je datum začetka zavarovanja (in datum poteka) za vse police v skupini enak. Izračun izvedemo enotno, za celo skupino skupaj.
Metode palca (rule of thumbs)
Enostavne metode za oceno ustrezne višine samopridržaja zavarovalnice. Neuraden praktičen nasvet, ki vsebuje poenostavljena pravila, ki veljajo v večini primerov; splošno načelo, ki daje praktična navodila za izpolnitev ali pristop k določeni nalogi. Po navadi se razvijejo kot rezultat prakse in izkušenj, ne pa z znanstvenimi raziskavami ali teoretičnimi temelji.
Minimalni kapital
Zakonsko predpisana meja potrebnega kapitala zavarovalnice, ki je izračunana glede na obseg poslov zavarovalnice.
Mnenje pooblaščenega aktuarja
Dokument, ki ga ob zaključku poslovnega leta izda pooblaščeni aktuar zavarovalnice. V njem se izreče o ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, kritnega premoženja in kritnih skladov ter o kapitalski ustreznosti zavarovalnice. Priloga mnenja je tudi aktuarsko poročilo.
Moralni hazard
Imenovan popogodbeni oportunizem. Nastane, kadar zavarovanec, zavedajoč se, da je sklenil zavarovanje, opusti preventivna dejanja, s katerimi bi zmanjšal verjetnost nastanka škode oziroma njeno višino, če bi do škode prišlo.
Morbiditeta
Pogostost obolevanja (celotne ali posameznega segmenta) populacije za določeno boleznijo. Morbiditeto modeliramo s pomočjo verjetnostnih tabel, ki so po obliki enake tablicam smrtnosti.
Mortaliteta
Pogostnost smrti v populaciji. Mortaliteto modeliramo s tablicami smrtnosti.
Merodajni škodni rezultat
Škodni rezultat, ki v izračunu upošteva poleg obračunanih škod in zaračunane premije še vse spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij.
Načelo donosnosti (naložb)
Naložbeno načelo, da se denar naloži v tisto vrsto naložb, ki v danih razmerah po izčrpanju vseh drugih boljših možnosti prinaša najboljši donos. Načelo donosnosti se uravnava glede na razmerje tveganja in donosa, praviloma je v nasprotju z načelom varnosti, ker je varnost ponavadi tem večja, čim manjša je donosnost in nasprotno.
Načelo varnosti (naložb)
Naložbeno načelo, po katerem se zagotovi vrnitev naložbe; lahko se zagotovi vrnitev istega denarnega zneska, kot je bil naložen, ne glede na njegovo kupno moč ali vrnitev iste kupne moči, kot je bila naložena, ne glede na njen denarni znesek; teoretično je mogoče zagotoviti oboje.
Nadstandardno (zdravstveno) zavarovanje
Dodatno zavarovanje v okviru sheme zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji, ki zavarovancu krije stroške višjega obsega pravic oziroma višjega standarda pravic, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, ter stroške dodatnih pravic, ki sicer niso zajete v obveznem zavarovanju. V okviru dodatnih oziroma nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj so tako lahko na primer vključena kritja stroškov nadstandardne nastanitve pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju, različni nadstandardni materiali ali pripomočki, kot so zobozdravstveni materiali in ortopedski pripomočki, zavarovanje zdravil itd.
Pojem »nadstandard« so zavarovalnice prenesle tudi na nekatere druge oblike zavarovanj, kjer pa pojem praviloma ne označuje nekega dodatnega zavarovanja, temveč je to tržna oznaka za paketno zavarovanje, ki zagotavlja »nadstandardni« obseg kritja.
Nadzavarovanje
Zavarovalna vsota, ki je določena v zavarovalni pogodbi, je višja od zavarovalne vrednosti (zaradi načela prepovedi obogatitve se povrne le dejanska škoda).
Največja verjetna škoda (probable maximum loss, pml)
Predstavlja maksimalni znesek škode, ki lahko po oceni zavarovalnice nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Po navadi je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v ekstremnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v slednjem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Naklep
Zavestno in hoteno dejanje osebe, običajno usmerjeno v določeno škodljivo posledico. V zavarovalništvu praviloma posledic tovrstnih dejanj ni mogoče zavarovati oziroma so škode, ki so posledica tovrstnih dejanj, izključene iz zavarovalnega kritja.
Naložbena načela
Načela, po katerih je naložbena politika usmerjena k čim večji uspešnosti in učinkovitosti ob upoštevanju oziroma obvladovanju vseh naložbenih tveganj. Glej načelo varnosti, načelo plačilne sposobnosti, načelo donosnosti.
Naložbeno življenjsko zavarovanje
Življenjsko zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Obveznosti zavarovalnice so vezane na nek indeks ali enote premoženja vzajemnega sklada, ki ga določi zavarovalec. Glej tudi življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada.
Named perils
Taksativno naštete nevarnosti, ki so krite z zavarovalno pogodbo. Izraz premoženjskega zavarovanja, ki se nanaša na police, ki zagotavljajo kritje le škode, ki jo povzroči nevarnost, ko je posebej navedena in torej zajeta v polici. V nasprotju je z vsem kritjem tveganj, ki velja za izgubo iz vseh vzrokov, ki niso posebej navedeni kot izključeni. Glej tudi all risk in zavarovane nevarnosti.
Naturalna škoda
Gospodarska škoda, ki pomeni zmanjšanje ali nezvečanje naturalnega premoženja, oziroma izguba dobrin; lahko je vezana na vrsto individualnega premoženja, ki ga škoda zadane ali pa ne; razlikuje se od vrednostne škode.
Navidezna pogodba
Pogodba, s katero stranki prikrivata neko drugo pogodbo, največkrat z namenom izigravanja zakona.
Negotov dogodek
Tisti dogodek, ki ga ni mogoče zanesljivo in natančno predvideti ter mu je mogoče pripisati zgolj neko verjetnost nastanka.
Neproporcionalno pozavarovanje
Imenuje se tudi pozavarovanje presežka škod. Predstavlja skupino vseh tistih vrst pozavarovalnih pogodb, kjer je za razdelitev škode med pozavarovalnico in zavarovalnico pomembna višina škode. Za razliko od proporcionalnega pozavarovanja tako delež pozavarovalnice v škodi ni enak deležu pozavarovalnice v premiji. V to skupino sodijo na primer škodnopresežkovno pozavarovanje, cat xl pozavarovanje, pozavarovanje škodnega rezultata.
Neto metoda (za oblikovanje matematičnih rezervacij)
Metoda, ki pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalnice upošteva zgolj obveznosti , ki izvirajo iz sklenjene zavarovalne pogodbe, pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalca pa neto premijo.
Neto premija
Glej čista premija.
Nevarnost
- V zavarovalniškem izrazoslovju same razmere, okoliščine, dejanja, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega (npr. nevarnost požara, nevarnost toče …). Škodljivost je razlog, da obstaja potreba po varovanju oziroma zavarovanju. Da je nevarnost mogoče zavarovati, mora zanjo veljati, da je negotova, možna, dopustna in neodvisna od izključne volje zainteresiranih oseb.
- V splošnem možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega.
Nevarnostna premija
Del premije, ki v povprečju zadošča za kritje vseh škod iz sprejetih rizikov.
Nevarnostna skupina
Celotnost množice nevarnostnih objektov, povezanih zaradi izravnavanja gospodarske nevarnosti; potrebne lastnosti so skupnost škode, istovrstnost nevarnosti ter homogenost, neodvisnost in številnost nevarnostnih objektov.
Nevarnostni objekt
Objekt, ki je v gospodarski nevarnosti, v stanju, v katerem se lahko na njem ali zaradi njega uresniči gospodarska nevarnost v nevarnostnem dogodku in v gospodarski škodi, lahko je gospodarski predmet ali človek.
Nevarnostni subjekt
Gospodarska enota, ki ji nevarnostni objekt gospodarsko in pravno nekako pripada ali ji je celo enak ter je zaradi tega v gospodarski nevarnosti; če je nevarnostni objekt gospodarski predmet, potem na nek način pripada gospodarski enoti gospodarsko in pravno, kar ji omogoča nevarnostni objekt gospodarsko uveljavljati, s tem dosegati koristi in tudi nositi bremena, med drugimi zlasti tudi gospodarsko nevarnost; če je nevarnostni objekt človek, pa je nevarnostni objekt lahko hkrati tudi nevarnostni subjekt.
Nevezani nevarnostni objekti
Gospodarski predmeti kot nevarnostni objekti, kjer dobrina in vrednost nista povezani v celoto; pri tem je nevezana dobrina dejansko dobrina brez vrednosti, na primer kakšen ljubiteljski predmet brez družbenega priznanja, nevezana vrednost pa samostojna vrednost brez dobrine, na primer vrednost kapitalskih deležev, vrednost avtorstva, patentov; nasprotje vezanih nevarnostnih objektov.
Nezavarovanje
Ravnanje in položaj gospodarske enote, ki ničesar ne ukrene za odpravljanje morebitne gospodarske škode zaradi uresničevanja gospodarskih nevarnosti na njenih nevarnostnih objektih ali zaradi njih; gre za stanje popolne gospodarske nevarnosti; razlikuje se od zavarovanja pri zavarovalnici in samozavarovanja.
Nezavarovarljiva nevarnost (riziko)
Nevarnost, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici in jo torej mora nositi vsak sam. Praviloma so to nevarnosti, ki jim ni mogoče določiti verjetnosti nastanka oziroma višine nastale škode, ali pa gre za nevarnosti oziroma dogodke, ki so neizbežni oziroma vnaprej pričakovani ali predvidljivi.
Nezgoda
Vsak nenaden, nepredviden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje izključno od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo, ki zahteva zdravniško pomoč, nastanitev in zdravljenje v bolnišnici ali nastanek stroškov zdravljenja.
Nezgodno zavarovanje
Po Zakonu o zavarovalništvu je nezgodno zavarovanje zavarovalna vrsta, ki vsebuje zavarovanja (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj), ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krijejo:
- izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov v enkratnem znesku,
- obročno izplačevanje dogovorjenih denarnih nadomestil,
- kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah,
- izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov.
Ničnost obveznosti
Obveznost brez učinka. Praviloma govorimo o obveznostih, katerih namen nasprotuje predpisom ali javni morali.
Nova vrednost
Gradbena vrednost nove stvari (objekta ali nove zgradbe, pri opremi pa nabavna vrednost nove opreme).
Obligacija
Zaveza, ki ustvarja razmerje med dvema strankama, med upnikom in dolžnikom. Dolžnik je tako zavezan opraviti določeno izpolnitev upniku, ki je do te izpolnitve upravičen. Izpolnitev pomeni lahko nekaj dati, storiti, dopustiti ali opustiti.
Obnova zavarovanja
Postopek, s katerim obnovimo zavarovalno pogodbo, ki je prenehala veljati zaradi poteka trajanja, neplačevanja premije ali kakšnega drugega razloga. Pogodbe, ki nimajo dogovorjenega poteka, se lahko obnavljajo avtomatsko (glej permanentna zavarovanja).
Obračunana premija (obračunskega obdobja)
Vsota vseh premij, ki jih je zavarovalnica v obračunskem obdobju zaračunala zavarovalcem in v računovodskih izkazih evidentirala (knjižila) kot terjatve do zavarovalcev. Skupaj s spremembo rezervacij za prenosno premijo predstavljajo prihodke od premij v obračunskem obdobju.
Obračunane škode (obračunskega obdobja)
Vsota vseh likvidiranih škod (glej likvidacija škod) v obračunskem obdobju, ki jih je zavarovalnica v računovodskih izkazih evidentirala (knjižila) kot svojo dokončno obveznost do zavarovancev. Skupaj s spremembo škodnih rezervacij sestavljajo odhodke za škode v obračunskem obdobju.
Obvezna zavarovanja v prometu
Obvezna zavarovanja v prometu v Sloveniji so:
- zavarovanje potnikov v javnem prevozu proti posledicam nezgode;
- zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO);
- zavarovanje lastnika zračnega plovila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.
Obvezno pozavarovanje (treaty)
Način dogovora o pozavarovanju, pri katerem zavarovalnica in pozavarovalnica skleneta pozavarovalno pogodbo za določeno pozavarovalno obdobje vnaprej. Pogodba ureja vse bistvene elemente pozavarovalnega razmerja, potrebne za prevzem ali predajo rizika v pozavarovanje. Na splošno velja, da se s podpisom pogodbe pozavarovalnica obveže prevzeti v kritje portfelj, del portfelja ali posamezno zavarovanje po načelu »skupne delitve usode«, zavarovalnica pa se obveže vse relevantne zavarovalne pogodbe predati v pozavarovanje.
Obvezno zavarovanje
Zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje zaradi kakšnega predpisa, ki izključuje bodisi prosto odločitev zavarovalca ali celo njegovo odločitev samo, in sicer kakor hitro nastane neko predpisano gospodarsko in pravno dejstvo; je lahko deklarativno prisilno zavarovanje ali konstitutivno prisilno zavarovanje; razlikuje se od prostovoljnega zavarovanja.
Obveznost zavarovalca
Sestavina zavarovalnega razmerja, ki zagotavlja, da bo zavarovalec plačal zavarovalno premijo; če gre za enkratno premijo ali za prvo premijo od večkratne premije, je posledica neplačila premije odložitev jamčenja zavarovalnice, če gre za neplačilo druge oziroma kakšne naslednje od večkratnih premij, pa zavarovalnica vseeno jamči dalje, s tem da ima pravico do zakonskih sankcij zaradi neplačila premije, ki so bodisi v izterjavi zavarovalne premije, možnosti prenehanja zavarovalnega jamstva ali odpovedi zavarovalne pogodbe.
Obvladovanje tveganj
Odločujoče vplivanje, da do tveganja ne pride ali da se giblje v dopustnih okvirih in da se njegove posledice čimbolj zmanjšajo. Organizacijsko je lahko umeščeno kot posebna dejavnost oziroma funkcija, kar je primer v bankah in zavarovalnicah. Razlikuje se od ravnanja s tveganjem in upravljanja tveganja.
Ocena rizika
Postopek analiziranja, vrednotenja in odločanja o sprejemu ponujenega rizika v zavarovanje ali o odklonitvi le-tega.
Odbitna franšiza
Pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila (soudeležba zavarovanca pri škodi). Lahko je določen v odstotku od zavarovalne vsote, odstotku od višine škode ali v fiksnem znesku.
Odgovornostna zavarovalnica
Zavarovalnica, pri kateri ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti povzročitelj škode.
Odklonitev izplačila škode
Zavrnitev zahtevka za povračilo škode, ki je posledica dejstva, da ni izpolnjen eden od v zavarovalni pogodbi navedenih nujnih pogojev za izplačilo.
Odklonitev zavarovanja
Zavarovalnica, pri kateri ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti povzročitelj škode.
Odkup zavarovanja
Prekinitev življenjskega zavarovanja, ki ima za posledico izplačilo vrednosti zavarovalne police (privarčevanih sredstev oziroma matematične rezervacije, znižanih za stroške zavarovalnice).
Odpoved zavarovanja
Eden od načinov prekinitve zavarovalne pogodbe, pri katerem ena od pogodbenih strank enostransko odstopi od pogodbe. Možnost, postopek in učinke odpovedi zavarovalne pogodbe ureja Obligacijski zakonik.
Odškodbeni način
Način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.
Odškodnina (pri zavarovanju odgovornosti)
Denarni znesek, ki ga zavarovalnica izplača oškodovancu iz naslova zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode.
Odvisni zavarovalni posrednik
Zavarovalni posrednik, ki deluje po principu odvisnega zavarovalnega posrednika. V to skupino uvrščamo predvsem banke, ki se ukvarjajo z bančnim zavarovalništvom.
Odvisni zavarovalni zastopnik
Po Zakonu o zavarovalništvu oseba, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja v imenu in za račun le ene zavarovalnice oziroma za več zavarovalnic le v primeru zavarovalnih produktov, ki si med seboj ne konkurirajo. Ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnic za produkte, ki jih zadevajo. Tudi oseba, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje za odvisnega zavarovalnega zastopnika, ki deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnice za zavarovalne produkte, ki jih nudi, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam.
Omejeno jamstvo
Možna oblika prevzetega jamstva, kjer zavarovalnica jamstvo omeji na primer zgolj za določene nevarnosti ali zgolj v določenem času ali pa je kombinacija obojega.
Opcijska pravica
Pravica, da sme ena od strank pogodbe ob nastopu določenih okoliščin (pravnih dejstev) sama spreminjati obstoječo pravico ali obveznost.
Operativno tveganje
Tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.
Osebna zavarovanja
Zavarovanja, pri katerih so predmet zavarovanja osebe oziroma njihove osebne dobrine, kot so življenje, zdravje, delovna sposobnost in podobno. Med štejejo zavarovanja iz zavarovalne vrste nezgodnih zavarovanj, zavarovalne vrste zdravstvenih zavarovanj in vse zavarovalne vrste iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj.
Osebni račun zavarovanca
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvedena evidenca vplačanih premij in čistih premij ter evidenca enot premoženja oziroma enot kritnega sklada pri dodatnem pokojninskem zavarovanju. Evidenca premij mora biti ločena po plačniku.
Oškodovanec (pri zavarovanju odgovornosti)
Oseba, ki ima pravico od zavarovalnice zahtevati izplačilo odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode.
Paketno zavarovanje
Istočasno zavarovanje vsaj dveh različnih nevarnosti pri isti zavarovalnici, praviloma v okviru iste zavarovalne pogodbe.
Pasivno pozavarovanje
Prenos rizika zavarovalnice ali pozavarovalnice drugi zavarovalnici oziroma pozavarovalnici.
Permanentno zavarovanje
Zavarovanje, pri katerem trajanje zavarovanja časovno ni vnaprej opredeljeno. Vsaka stranka pa ima možnost odpovedati zavarovalno pogodbo z dnem dospelosti premije, če to drugi stranki sporoči v določenem roku, v Sloveniji je ta rok najkasneje tri mesece pred dospelostjo premije.
PML
(Probable Maximum Loss). Največja verjetna škoda. Je največja izguba, ki bi jo zavarovalnica pričakovala na polici, najslabši možni scenarij za zavarovalnico. Najpogosteje je povezana z zavarovalnimi policami, kot je požarno zavarovanje.
Podzavarovanje
O podzavarovanju govorimo, kadar je pri premoženjskem zavarovanju zavarovalna vsota nižja od vrednosti stvari, ki je predmet zavarovanja. Posledica podzavarovanja je, da se škoda ob nastopu zavarovalnega primera povrne v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo.
Pogodba o zaposlitvi
Pogodba, s katero se sklene delovno razmerje bodisi za določen ali nedoločen čas, v kateri se opredelijo pravice in obveznosti delodajalca in delavca. Na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi delodajalec prijavi delavca v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.
Pogodba v korist tretjega (zavarovalna)
Zavarovalna pogodba, kjer je zavarovalec samo nosilec obveznosti, nosilci pravic pa so druge osebe, beneficiarji, katerim je zavarovalec svoje pravice iz zavarovalne pogodbe odstopil na podlagi nekih drugih medsebojnih pravnih razmerij.
Pojasnilna dolžnost
Dolžnost, značilna za adhezijske pogodbe, kjer je stranka, ki vnaprej pripravi pogodbo, dolžna drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe pojasniti vse bistvene sestavine pogodbe.
Pokojninska družba
Pokojninska družba je pravna oseba – posebna oblika zavarovalnice, ki sme opravljati le posle prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poslovanje pokojninske družbe ureja Zakon o zavarovalništvu, razen izjem, ki so določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pokojninski načrt
Dokument, ki določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Je pogodba, ki določa pravice in obveznosti pogodbenih strank. Posameznik sklene dodatno pokojninsko zavarovanje tako, da se vključi v pokojninski načrt (odobren s strani ministra za delo) pri pokojninski družbi, vzajemnem pokojninskem skladu ali zavarovalnici.
Pokojninski načrt individualnega zavarovanja (individualni PN)
Oblika pokojninskega načrta, za katerega je značilno, da se vanj lahko vključi vsak posameznik, ki je vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in sicer zgolj samostojno, in tako postane zavarovanec individualnega prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja (kolektivni PN)
Oblika pokojninskega načrta dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki za vsakega posameznega delavca delno ali v celoti plačuje premije.
Pokojninski načrt z določenimi pravicami
V pokojninskem načrtu z določenimi pravicami je višina dodatne pokojnine določena kot odstotek plače zavarovanca in je vezana na število let, ko je zavarovanec zaposlen pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt. Naložbeno tveganje prevzema delodajalec, ki je ustanovitelj – sponzor pokojninskega načrta z določenimi pravicami – in je dolžan pokrivati tudi morebitne izgube sklada.
Pokojninski načrt z določenimi prispevki
Višina pokojnine pri pokojninskih načrtih z določenimi prispevki ni določena vnaprej in je odvisna od vplačanih premij in doseženega donosa naložb na finančnem trgu. Naložbeno tveganje v celoti prevzema zavarovanec – član. Kadar so naložbeni donosi visoki, se to odraža v visoki pokojnini in obratno: negativna gibanja na finančnih trgih znižajo vrednost sredstev na osebnih računih in posledično dodatno pokojnino.
Pomožni zavarovalni zastopnik/posrednik
Po Zakonu o zavarovalništvu oseba, ki išče potencialne zavarovalce brez posredovanja vsebine zavarovalnega razmerja in brez podpisovanja kakršnihkoli zavarovalnih dokumentov. Pomožni zavarovalni zastopnik lahko prejme zavarovalno ponudbo, ki je naslovljena na zavarovalnico. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika oziroma posrednika se všteva v dokazovanje pogoja enoletnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov, če je opravljal dela pod mentorstvom osebe, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
Pooblaščeni aktuar
S strani zavarovalnice imenovani aktuar, ki pripravi mnenje pooblaščenega aktuarja in poročilo. Izmed aktuarjev lahko zavarovalnica za pooblaščenega aktuarja imenuje le tistega, ki ima za to delo licenco.
Popust
Zmanjšanje cene (premije). V zavarovalništvu poznamo komercialne popuste, tehnične popuste ter popuste zaradi bonus-malus sistema.
Portfelj
Skupek zavarovalnih premij, sklenjenih zavarovalnih pogodb ali naložb, ki ima za zavarovalnico zavarovalne ali finančne učinke.
Posebni zavarovalni pogoji
Stopnja zavarovalnih pogojev za določeno podvrsto zavarovanja, po katerih je mogoče sklepati zavarovanja v povezavi s splošnimi pogoji, na katere se nanašajo.
Potek zavarovanja
Datum konca trajanja zavarovanja, če zavarovanje ni prekinjeno zaradi drugih razlogov.
Požarno zavarovanje
Glej zavarovanje požara in elementarnih nesreč.
Pozavarovalni posrednik
Posrednik, ki posreduje pri sklenitvi pozavarovalnega posla med cedentom in cesionarjem.
Pozavarovalnica
Delniška družba, ki je registrirana za opravljanje pozavarovalnih poslov, torej za pozavarovanje.
Pozavarovanje
Pozavarovanje je zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, ki je registrirana za pozavarovanje.
Pozavarovanje tehničnega rezultata (stop loss, sl)
Oblika neproporcionalnega pozavarovanja, s katerim se zavarovalnica zaščiti, da skupni merodajni količnik ne bo presegel količnika, ki je dogovorjen s pogodbo. Ko je znesek izplačanih škod že tolikšen, da je dosežen dogovorjeni škodni količnik, prevzame vsa nova izplačila pozavarovalnica.
Pozavarovatelj
Glej pozavarovalnica., ki zavaruje presežke nad stopnjo lastnega izravnavanja ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, ki je registrirana za pozavarovanje.
Predčasna dodatna starostna pokojnina
Predčasna dodatna starostna pokojnina je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo pridobi zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, če je bil vsaj 180 mesecev vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje in je star vsaj 53 let. Pravico do predčasne starostne pokojnine mora omogočati pokojninski načrt, v katerega je zavarovanec vključen. Za pridobitev predčasne dodatne starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
Predmet zavarovanja
Stvar ali oseba ali premoženjski interes, ki so zavarovani in na katerih se lahko uresniči zavarovana nevarnost in s tem pride do obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi.
Premija
Znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici.
Premijska stopnja
Razmerje med premijo in prevzeto obveznostjo zavarovalnice, preračunano na enoto obveznosti. Najpogosteje se izraža v odstotkih ali promilih od zavarovalne vsote.
Premijski cenik
Priročnik za sklepanje zavarovanj, ki v odvisnosti od vrste zavarovanja vsebuje cene zavarovanja ali premijske stopnje.
Premijski količnik
Z zakonom predpisani izračun minimalnega kapitala, ki obseg poslovanja zavarovalnice meri na podlagi zbrane premije.
Premijski posel
Dajanje neutemeljenih ali pretiranih daril, zaradi izključno katerih se potrošnik odloči za izdelek ali storitev. Potrošnik ne kupi izdelka zaradi izdelka, ampak zaradi darila, ki temu sledi.
Premijski sistem
Urejen priročnik za sklepanje zavarovanj, ki vsebuje najmanj premijski cenik s premijskimi stopnjami, poleg tega pa še navodila za sklepanje zavarovanj s komentarji, razlagami, primeri, izvlečki zavarovalnih pogojev itd.
Premoženje
So stvari, pravice in denar, ki so v lasti koga ne glede na to, ali je zanje komu še kaj dolžan. V širšem smislu je premoženje vse, s čimer je mogoče računati pri delovanju in prinaša koristi pri njem. To lahko vključuje tudi premoženje v ljudeh, premoženje v organiziranosti in premoženje v povezavah.
Premoženjsko zavarovanje
- V širšem pomenu sodijo med premoženjska zavarovanja (oziroma v zavarovalno skupino premoženjskih zavarovanj) vsa neživljenjska zavarovanja, in sicer:
-
- nezgodno zavarovanje,
- zdravstveno zavarovanje,
- zavarovanje kopenskih vozil,
- zavarovanje tirnih vozil,
- letalsko zavarovanje,
- zavarovanje plovil,
- zavarovanje prevoza blaga,
- zavarovanje požara in elementarnih nesreč,
- drugo škodno zavarovanje,
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil,
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov,
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil,
- splošno zavarovanje odgovornosti,
- kreditno zavarovanje,
- kavcijsko zavarovanje,
- zavarovanje različnih finančnih izgub,
- zavarovanje stroškov postopka,
- zavarovanje pomoči.
- V ožjem pomenu besede so to zavarovanja, ki krijejo škodo na premoženju, ki ni vozilo.
Prenosna premija
Glej rezervacija za prenosno premijo.
Prevara
Namerna povzročitev zmote pri nasprotni stranki kot posledica ravnanja sopogodbenika ali tretje osebe.
Preventiva
Izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo možnost nastanka škode oziroma znižujejo višino škode, če le-ta nastane. Delovanje zavarovalnice v smeri odpravljanja gospodarske nevarnosti s spremembo objektivnega položaja v zunanjem svetu, iz katerega izvira; v primeru popolnega uspeha nevarnosti ni več in se torej ne more več uresničevati v nevarnostnih dogodkih in v škodah; razlikuje se od zavarovalniškega zatiranja.
Prevozniška odgovornost
Zavarovanje odgovornosti prevoznika za škodo na blagu, ki jo povzroči z uporabo vozila. Po Zakonu o zavarovalništvu sodi tovrstno zavarovanje v zavarovalno vrsto 10 – zavarovanje pri uporabi vozil.
Prijavna dolžnost (pri sklenitvi zavarovalne pogodbe)
Dolžnost zavarovalca, da pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe naznani zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za oceno rizika. Glej tudi antiselekcija.
Prisilno zavarovanje
Glej obvezno zavarovanje.
Pro rata temporis
Način obračuna zavarovalne premije po načelu premosorazmernosti (letna zavarovalna premija/365 dni x število dni obračuna premije po načinu pro rata temporis). Uporablja se na primer pri obračunu premije za začasno kritje, pri doplačilu in povračilu premije in podobno.
Program zavarovalne zaščite
Dokument, ki vsako leto posebej opredeljuje tiste pomembne elemente (kapaciteto zavarovalnice – lastni delež oz. prioriteta po zavarovalnih vrstah, limite zaščite, pogoje prevzema pozavarovalnega kritja itd.), na podlagi katerih se zavarovalnica in pozavarovalnica dogovorita za pozavarovanje dela ali celote portfelja zavarovalnice.
Proizvajalčeva odgovornost
Vrsta odgovornosti, ki nastopi tedaj, kadar ima proizvajalčev izdelek kakšno napako, zaradi katere je nevaren, in poškoduje uporabnika izdelka ali kakšno uporabnikovo stvar.
Proporcionalno pozavarovanje
Vsaka oblika pozavarovalne zaščite, pri kateri si cedent in cesionar premijo in odškodnine delijo v enakem razmerju. Gre torej za pozavarovanje vnaprej določenega dela rizika, ki je podan v relativni obliki (%). Najpomembnejši obliki iz te skupine sta kvotno pozavarovanje in vsotnopresežkovno pozavarovanje.
Prospektivne metode (za oblikovanje matematičnih rezervacij)
Skupina metod za izračun matematičnih rezervacij, ki matematične rezervacije izračunavajo s pomočjo vrednotenja sedanje vrednosti prihodnjih obveznosti zavarovalnice in zavarovalcev.
Prostovoljno zavarovanje
Zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje po pravno prosti volji in odločitvi zavarovalnice ter zavarovalca sili k zavarovanju samo njegova lastna gospodarska presoja na podlagi konkretne nevarnosti in iz tega izvirajoče konkretne potrebe po gospodarski varnosti. Prostovoljnost pristopa k zavarovalni pogodbi je tista, ki loči tovrstna zavarovanja od obveznega zavarovanja.
Rabat
Glej popust.